Acts 12

Petra vržejo v ječo

1V tem času je dal kralj Herod nekatere kristjane v Jeruzalemu zapreti, 2Jakoba pa, Janezovega brata je dal obglaviti. 3Ko je Herod videl, da si je s tem pri judovskih voditeljih pridobil ugled, je še za časa velikonočnega praznika dal ujeti Petra. 4Apostola so vrgli v ječo. Tam so ga neprestano stražili štirje vojaki, ki so se menjali vsakih šest ur. Herod je po prazniku nameraval izročiti Petra Judom, da bi mu sodili. 5Toda cerkev v Jeruzalemu ni prenehala prositi Boga, da bi pomagal jetniku.

6Zadnjo noč preden naj bi ga postavili pred sodišče, je Peter spal vklenjen med dvema vojakoma, medtem ko sta dva druga vojaka stražila pred celico. 7Naenkrat je vstopil Božji angel in svetloba je napolnila prostor. Angel je zbudil Petra in mu dejal: “Vstani!” Takoj so padle verige z njegovih zapestij. 8“Obleci se in obuj čevlje,” mu je nato zapovedal angel. “Ogrni si plašč in pojdi za menoj!” 9Peter je šel za angelom iz celice. Toda ves čas ni mogel verjeti, da se vse to v resnici dogaja. Menil je, da samo sanja. 10Vendar sta šla mimo prve straže in mimo druge in sta prišla do težkih železnih vrat, ki so vodila v mesto. Odprla so se pred njima. Zdaj sta zapustila ječo ter sta krenila v neko ozko ulico. Tedaj je angel izginil 11in šele zdaj je Peter doumel: “To niso sanje. Gospod mi je resnično poslal svojega angela, da bi me rešil izpod oblasti Heroda. Zaman bodo Judje čakali, da me usmrtijo.” 12Peter je razmišljal, potem pa je odšel k hiši, kjer je stanovala Marija, mati Janeza Marka. Tam se je zbralo precej kristjanov iz cerkve, da bi molili. 13Ko je Peter potrkal na hišna vrata, je prišlo dekle po imenu Roda, da bi pogledalo, kdo stoji pred vrati. 14Takoj je spoznala Petra po glasu, toda tako se je razveselila, da je, ne da bi odklenila vrata, stekla nazaj v hišo. “Peter stoji zunaj pred vrati!” je zaklicala. 15“To je vendar nemogoče!” so menili drugi in tega niso mogli verjeti. “Gotovo se motiš!” Ona pa je ostala pri svojem. 16Zdaj so nekateri dejali: “Morda je njegov angel!” Peter pa ni prenehal trkati na vrata. Ko so mu končno odprli in spoznali Petra, so se zelo začudili. 17Z roko jim je dal znak, naj se pomirijo, potem pa jim je pripovedoval, kako ga je Gospod osvobodil iz ječe. “Povejte to tudi Jakobu in ostalim,” jih je na koncu zaprosil. Potem so se ločili in Peter je zapustil Jeruzalem ter odšel na varnejše mesto.

18Naslednje jutro so vojaki začudeni odkrili, da Petra ni bilo. Tega si niso mogli razložiti. 19Ko je Herod zapovedal, naj mu pripeljejo jetnika, pa ga nikjer niso mogli najti, je dal stražarje, potem ko jih je natančno zaslišal, umoriti. Herod je nato zapustil Judejo in je ostal dalj časa v Cezareji.

Herodov konec

20V času njegovega bivanja v Cezareji je prišla delegacija iz Tira in Sidona, da bi ga srečala. Odnosi med Herodom in tema dvema mestoma so bili zelo napeti, delegati pa so se sprijateljili s kraljevim tajnikom, ki mu je bilo ime Blast in upali, da se bodo na ta način pomirili. Ti dve mesti sta bili namreč ekonomsko odvisni od trgovine s Herodovimi pokrajinami. 21Ko so končali pogovore, je Herod oblekel svojo svečano kraljevsko obleko in je s svojega prestola držal govor. 22Navdušeno ga je ljudstvo pozdravljalo in kričalo: “Tako govori samo Bog, ne pa človek!” 23V tem trenutku je Božji angel kaznoval kralja, ker je dovolil, da so ga častili kot Boga. Lotili so se ga črvi ter je umrl v velikih mukah. 24Vedno več ljudi pa je verovalo Božji besedi. 25Barnaba in Savel sta med tem opravila svojo nalogo v Jeruzalemu ter sta se odpravila skupaj z Janezom Markom nazaj v Antiohijo.

Copyright information for SlvZNZ